Nikoli se nisem pritoževala, ampak dve leti nazaj sem bila vržena med tujce. Dobesedno! Z majhnim otrokom, za katerega sem že od prve minute, ko je bil rojen, imela občutek, da mi ga hočejo vzeti. In ta občutek se krepi iz dneva v dan. Pa povej mi v obraz, da naj se spokam, da sem slaba mati (PA NISEM!!! samo določeni me hočejo tako prikazati), karkoli recite samo ne se obnašati do mene kot, da sem ničla!
V tem času, ko bi rabil nekoga zanesljivega... v tem času, ko imaš občutek, da te vsi in vse zapušča...
In zakaj pišem to?
Mogoče pa je še kje kdo tak kot jaz...
1 komentar:
Nekje je še nekdo..
Ne smeš se počutiti kot ničla, nikoli! Vredna si sama sebe in verjamem, da si čudovita mamica in da narediš vse za svojega sina, da je srečen. Ne pusti se drugim, da ti narekajo, kako živeti. Bodi taka, kot verjameš, da si najboljša in poslušaj svoje srce in svoj razum. In če boš imela spet kdaj občutek, da si sama, mi povej. Bova skupaj v tem. Sama ne boš.
Objavite komentar