Včeraj sem bila sitna kot sam hudič, danes ni nič boljše...
A zakaj je tej stvari tako???
Mogoče zaradi prisotnosti nekoga drugega v moji glavi... To mi povzroča slabo vest. Pa ne samo to, tudi vsi spomini ki so še vedno prisotni mi povzročajo slabost.
Zato si govorim sledeči stavek iz dneva v dan in čutim da mi počasi uspeva... "Ono ne obstaja, je samo on in ti...drugo ni važno."
Počasi mi bo uspelo zbristati sence preteklosti iz glave, se poglobiti v študij in ljubiti enega in edinega človeka na svetu. O razočaranju sploh nočem razmišljati...
Zame obstaja samo eden... In kmalu se bo končala še kakšna druga zgodba... :)
