Včerej se mi je po eni strani odvalu velik kamen od srca, po drugi strani sem bla pa čist šokirana.
Razrešil smo eno zelo tako kritično vprašanje o delitvi naše hiše.
Ampak, ko sem slišala neki razlog zakaj je to tako kot je, pa nisem vedela, ali naj se začnem smejat ali nej prašam ata, če je on čist pr seb.
In sklep se je glasil takole: "Ker sta šla s fantom narazn, sem se pač tako odločil, ker ne morem vedeti, če boš še kdaj mela tacga fanta kokr si ga pač mela zdej. Pa sej vem, de si zmeram rada gor delala, sam ne morem reskirat."
In ja me je zabolel pr srcu, ampak, če je res, da se bo teta držala tega dogovora in da bo končn mir glede hiše, ok, se bom pač tud s tem sprjaznla.
Pa mi mama prav, da atu ni vseen, ker je tko naredu in ni vseen mami, pa men tud ne. Pa mi je mama rekla, de se ne smem sekirat zarad tega, pa da je treba jt naprej, ampak enostavn se ne morem sprjaznt, da je biv to razlog...
