Ne vem zakaj ob vsej tej sreči še vedno kad nastopi tista nesrečnost... Ne znam se je rešiti. Včasih me potegne vas bolj kot vse in me zadržuje tam včasih le kratek trenutek, včasih pa se je zlepa ne morem rešiti...

Zmeda...

Zjutraj odpisala kolokvij... od takrat delala vse ampak nič kaj produktivno.
3 ure sem gledala zapiske za glagol... jasno nč, totalno nč...
Ko mi le uspe se prebit čez se lotm še ostale slovnice... Štartam z vajami, rešujem kot neumna... v strahu da mi zmanka časa (ja še zdej me je strah... sam mam pavzo:P).

Oči čist rdeče, komej še gledam... Ena noč s pomankanjem spanja se pozna... Gotovo sledi še druga taka...
Gledam liste, zapiske, izpiske... Jasno mi ni nič... Vse si je podobno ampak še vedno je toliko izjem...
Mogla bi znati... znam... Upam, da dost...

Komaj čakam, da se rešim, da spakiram vse v potovalko in grem... Tja kamor si srce želi...

JU3 je magična beseda...

Grem se učit;)

Vse je enkrat prvič

In naj bo tudi tale blog prvi v letu 2010...
Mogoče je tudi zadnji na tej strani. To še ne vem... se odločam kaj storiti oziroma nestoriti...
Sm brala bloge za nazaj... In lohka si rečem:"Desiree, ti si totalna trapa... take trape sploh ni na svetu!"
Pa sem s tem kaj rešila... amm, ne.
Treba se bo odločit... Vztrajat pri pisanju ali nehati?
Opustit tale blog ali načeti novega?
Sploh nehati javkati?
Končno nekaj pametnega storiti?

Pustila si bom še nekaj časa za temeljit premislek...
Ampak lahko rečem, da bom končno zaključila to poglavje in odprla novo, še nepopisano "knjigo" in začela na novo...

Naj pri tem ostane...