Vsi razglabljajo o upanju in podobnih stvareh. Velikokrat tudi slišim sledeče besede:"Punca, upanje umre zadnje..."
Ampak zakaj vsi mislimo tako??? Ravno upanje bi moralo umreti najprej!!!!
Pa bo spet rekel kdo, da sem pesimistična... Ne nisem. Če bi kdo upal toliko časa, kot upam že jaz bi me mogoče celo razumel...
Uam, upam, upam, ne spim, samo razmišljam in upam... na... Na boljše čase...
Ampak prišel je čas, ko bo treba pokopati upanje in se odpraviti na novo pot, katera bo spt zbudila upanje...
Pa definirajmo še lažno upanje. Lažno upanje je delanje utvar v glavi, ko upaš, da bo spet nekaj tako kot je bilo prej, ampak dobro veš, da to ni mogoče...
Se pravi bo treba pokopati upanje in še njegovega brata lažno upanje in končno zaživeti eno bolj normalno, z manj bolečinami (takšnimi in drugačnimi) obogateno življenje...
Ker vem, da nisem samo jaz na svetu, ki upa in upa, želim tudi drugim, da mogoče najdejo neko boljšo pot in pokoplejo upanje... ;)
