Poletje seveda.
Čeprav se poletna sezona zaključi ju3, 15.9. bom pač malo prehitela dogodke in sedaj napisala, kar hočem že dalj časa.
Če pogledam začetek vstopa v poletje me obide groza, a ko pogledam konec, sem ponosna sama nase, ker nisem popustila...
Če bi me kdo prosil naj v parih besedah opišem dogodke tega "poletja", bi lahko napisala samo tole:
-razočaranje
In še veliko drugih pomembnih ali manj pomembnih stavri.
Za menoj je nekaj mesecev raznoraznih izkušenj, laganja sami sebi in drugim, prebolevanja, no ja recimo, da tudi službe (še 2.tedna;)), spoznavanja novih ljudi, spoznanja, kdo je pravi prijatelj in kakšni so tisti za katere sm mislila, da to so...
Da se naštevat... Res. Lahko bi še pisala, kaj vse sem sklenila sama pri sebi, vendar sem se odločila, da to ostane moja skrivnost. Tisti, ki pa to vejo, pa so bili včeraj rahlo šokirani...
Pred mano je nekaj novega, nekaj, kar me straši... Ampak bolj me je strah tega, da bom nekoga razočarala... Vendar ne morem pomagati. Tako sem se odločila...
Na koncu tega (poletja) lahko rečem samo to, da bi me nekateri ljudje imeli priliko spoznati v teh mesecih, ko sem jih in bi jih še najbolj potrebovala. Lahko bi spoznali, kakšna znam biti in, da so me včasih obsojali brez da bi vedeli razloge.
Lohka rečem, da sem še malo zrasla... Še malo bolj. Očitno je bilo to treba. Izkušnje takšne in drugačne so me totalno spremenile in me še bodo...
Kakšen pa je del moje prihodnosti pa je samo vprašanje, katerega odgovor še vedno visi v zraku...
Poljubi...
Ko so in ko jih ni,
edine stvari, ki krvavo puščajo sledi.
