Razdvojena

-Upati na bolše čase ali se enostavno vdati v usodo...

-Gojit neko bedno upanje ali sprejeti ponujeno roko...
-Ljubiti nekoga ali biti enostavno ljubljen...
-Jokati za stovčenim avtomobilom ali se veseliti, ker si sam vredu...
-Se ga usmiliti ali ga držati v negotovosti...
-...
-...
-...

Težka bo... ;)

Itak ni važn...

Ni važn al se skrivam za eno masko dobrovolnosti al pokažem svoj pravi obraz. Ni minil 5 minut od tega ampak sm pršla do ugotovitve, da jest nikol ne nardim nč prov.
Pa če govorim resnico...al pa se enostavn zlažem.

Ni važn a sm skoz dobre vole al slabe...zmerm se najde edn k mu nč nav prov. Pa ni važn, de me pov folka zbega čist in me pušajo v negotovosti. K pa jest povem po resnic, da je ne NE in da bo pač tko ostalo kokr je, mamo pa ogn v streh.
Pa nej mi edn pove a bo na konc važn, kok sm se presekirala, kokrat sm rajš na druge pomisla kot pa de bi nekej zase naredla. A bo na konc važn kok noči sm bla pokonc pa se probala učit, ker čez dan nč nism mogla (sm bla v enmu svetu, ki ne obstaja...), a bo važn a sm povedala kaj je narobej al ne? A bo recimo, kdaj važn, kaj vse sm sama seb nardila. A bo važn, de sm se ničkolikokrat probala ubit, da se tolažm tko, da si rajš nov uhan dam v ušes, da saj takrt mislm na kšno drugo bolečino?
Ne, ne bo važn.
Ampak, če bi saj dobu človk kšn konkretn odgovor na svoja vprašanja bi nekak šlo, pa bi si reku da je važn... Sam na konc živlena bomo pa vsi vidl, da nikol nč ni blo važn.

Ni važn, kaj ti čutš, ni važn kaj si delaš, ni važn al maš kerga res rad al ne... Zmeram je edn przadet na konc vsega. Ampak tud takrt ni važn kok ljudi przadaneš, da dosežeš en kurčov cilj. Važn je sam to, da teb rata, za druge te pa boli... In tko moreš delat, če hočeš dobr skoz živlene hodt. Jt preko vsega, ker na konc bo važn sam to, kaj si dosegu. Drugo pa ne bo.

Ej ustav se pa mi povej...

Eno minutko prosm za en preprost odgovor. In vprašanje se glasi:"Kaj za hudiča se dogaja z nami????"

Ni mi jasn niti pet posto, kaj je zdej to.
Včasih tok dobri frendi...pogledaš zdej dobre 2 mesca kasnej... Nekateri so rahlo pozabl, da smo se kdaj sploh poznal, de smo bli mogoče sploh prjatli...Čeprov zdejle k to pogledam se prašam a smo sploh kdaj bli.

Ja res ne vem, kaj sem nekaterim tok hudga naredla...

Jest sm pa res en zmaj....





(se grem tolažt s čokolado...pa še samomor grem delat na bencinsko k morem avto natankat...:S bo še pestro zdele v Tržič :P)

Sleep with me...

Sploh ni težko...

Samo vležeš se in upaš in čakaš, da te spustim v svoj sanjski svet... Ne boj se... Tam ti bo lepo...
Zato ti še enkrat rečem... Spi z menoj...

Blog brez smisla

Prišel je čas, ko si bo treba vzeti malo časa...za premislek in zase. Seveda na prvo mesto tokrat postavlam samo sebe. Poiščem še en lep vikend, vzamem šotor in adijo. Šla bom tja kamor me bo vodila cesta in ostala bom sama s svojimi mislimi. Res ne vem zakaj ne bi iskoristila lepega vikenda za en krajši izlet s kolesom, mogoče avtom... Sej v pičlih 10ih urah bom tam kamor hočem it.

Ampak to ni to kr hočem napisat. Je res, da bom mogla najdit čas sama zase in za svoje zblojene misli, ki letijo po moji glavi, da me zaradi tega boli... Zaenkrat sploh ne vem, kaj si nej mislem. Dogodki telih zadnih dni so čist mem v vsakem pogledu.
Ne vem kaj naj storim z enim in kaj z drugim. Ne maram nekega pretvarjanja, da je vse tako kot je bilo prej, oh in sploh vse super. Nočem, da nekaj postane stalnica v mojem življenju. Najprej razčistiti potem pa...Gremo veselo naprej;)

Potem tisto drugo...Ko te nekdo vpraša:" No punca povej...simpatija al močna čustva..." In kaj nej rečem nazaj... "Ammm sam frenda..." In ja res je samo to. Pa pov folka mi ne vrjame...ampak taka je resničnost. Ker nisem človek, ki bi se brezglavo podajal iz ene zveze v drugo.Tud nočem je!!!!Sploh pa ne z enmu, ki ga spoznaš v veselih uricah na morju pa še sam si pod velikim vplivom alkohola...In kam nej bi to vodilo??? No sam de nav pomote, itak se nč ni zgodl...tm dol.

Sploh nam več pisala, ker nima smisla, kdo si bo kej preveč mislt začev in pol lohka nastane štala, ki je res ne rabm. Bom zaklučla tale nesmisel...

In na koncu vsega res samo lohka rečem to, da nujn rabm cajt zase...Najprej se morem pa enkrat v miru naspat pa izležat :P

Pesimizem se splača :P

RATAL JE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :)


Kr ne morem dojet...Sicer ratal za las ampak je ratal :D

Bom jest kr pesimist še naprej, ker očitn se to res splača :D

Stop and stare...(One Republic)

This town is colder now, I think it's sick of us
It's time to make our move, I'm shakin' off the rust
I've got my heart set on anywhere but here
I'm staring down myself, counting up the years
Steady hands, just take the wheel
And every glance is killing me
Time to make one last appeal for the life I lead

Stop and stare
I think I'm moving but I go nowhere
Yeah, I know that everyone gets scared
But I've become what I can't be, oh
Stop and stare
You start to wonder why you're 'here' not 'there'
And you'd give anything to get what's fair
But fair ain't what you really need
Oh, can you see what I see?

They're tryin' to come back, all my senses push
Untie the weight bags, Some never thought I could
Steady feet, don't fail me now
Gonna run till you can't walk
Something pulls my focus out
And I'm standing down

Stop and stare
I think I'm moving but I go nowhere
Yeah I know that everyone gets scared
But I've become what I can't be, oh
Stop and stare
You start to wonder why you're 'here' not 'there'
And you'd give anything to get what's fair
But fair ain't what you really need
Oh, you don't need

What you need, what you need, what you need

Stop and stare
I think I'm moving but I go nowhere
Yeah I know that everyone gets scared
But I've become what I can't be
Oh, do you see what I see?

Aja Tjaša pa hvala, ker si me zastrupla s temu komadam;)

Chaos in my heart!
How can I survive in this chaos,
when everybody's moving so fast,
I can't make my happines last,
I'll take a deep breath and scream my lungs out!

Čakam...

...trenutek, ko pustila bom vse slabo za sabo...
Čakam sonce, da posije in prežene deževne oblake, čakam veter, da me odnese tja, kjer ni več solza...
Čakam pismo, ki spremenilo bo usodo...
Čakam pravi trenutek, da se vsedem v avto in se odpeljem stran...samo še stran...
Čakam na to, da saj ena stvar postane resnična...

Where are you and I'm so sorry
I cannot sleep I cannot dream tonight
I need somebody and always
This sick strange darkness comes creeping on so haunting everytime
And as I stared I counted the webs from all the spiders
catching things and eating their insides
Like indecision to call you
And hear your voice of treason
Will you come home and stop this pain tonight
stop this pain tonight

(Blink 182- I miss you)

Svojo mladost sem zapakirala v škatlo...

Imela sm dovolj vseh spominov, zato sem vzela šakatlo in jih zapakirala tja noter.
Moja mladost se seli na podstreho...Vsi spomini v dveh škatlah... In jaz se poslavljam...

Postajam drugačna, tista ki je obstajala prej je izbrisana... Postajam resnejša...še bolj kot prej. Nasmeh je izbrisan iz mojega obraza, shranjen je v škatlo moje mladosti.

Zakaj ne bi pospravila vsega stran, če sem zgubila vse kar mi je pomenilo.
Vesela, včasih otožna Desiree odhaja... Prihaja nova oseba.
Polna nezaupanja, oseba ki upa na boljše čase, ki čaka odrešitev, ki je pozabila kaj je to nasmeh, ki pozablja kaj pomeni ljubiti...
Prihaja oseba polna žalosti in sovražtva...

Življenje je hitro izgubilo pomen in zakaj bi še naprej vztrajala pri tem... Pospravim stran vse, kar je bilo lepega. Lepega ni več odšlo je za vedno...

Nočem več jokati a ne znam nehati... Mogoče bom zdaj lahko nehala, ker sem spakirala mladost v škatlo...

Rabim samo tolažbo in še nekaj časa... In upam, da mi uspe...

Watch me...fly away

Spet je bla ena kratka noč... Čist prekratka glede na vse, kar me še čaka dones. Pa kratkosti ni botroval samo pozen odhod v posteljo, ampak se je spet ponovila stara zgodba...

I'm just wondering how long this will go on??? How many nights more??? I just can't go one like that... I'm killing myself and I want that this crap ends... NOW!!!!!

I don't find the words to describe what I feel... I just can't...

Sem misla, da bo kej bolš, če se spet ozrem nazaj...mi je clo tastar telefon ratal ob 2eh zutrej osposobt...Sm brala sms-je... In ja blo je še slabš... Like always.
Temu bo res treba nardit konc...Pa če ne bo šlo zlepa bo šlo pa zgrda... I'll fly away... Bom šla gor enim mal drušno delat... Mene se nav pogrešal.

Mogoče bom mal še počakala... ampak ne prov dovg...

When you're gone

The pieces of my heart are missing you

When you're gone

The face i came to know is missing too...

...

I miss you

Kaj se dogaja...#2

Totalno nekej čudnga...To se dogaja...

Ja morje ni bla nadovžna stvar...Ampak je BLA!!!! Čeprov sem že dol jasno povedala, da nočem nič.
Tista roka je dobro dela...Mehka, nežna a vseeno močna... In včerej...Ja bi ponovila tisti večer...

Rabla sem eno sproščeno debato z nekom, pa čeprav smo obujali spomine...Hočem reči sva.

Ampak vseeno...Saj nimam slabe vesti zato ker sem šla ven...Pa vseeno mi ni čisto vseeno. Počutim se krivo, zato ker sem uživala. Krivo se počutim zaradi uživanja, ko pa še vedno nimam razčiščenih stvari.
Da bi imela moč napisati, kaj si želim... Pa ne od njega. Njega ne poznam...Tudi dvomim, da bi znal to...

Ampak GO WITH THE FLOW....And we will see what the time will bring to me;)

Blog sicer nima smisla...to pa zato, ker jest nimam korajže napisat tisto, kar si res želim...

Kaj se dogaja...

Nobena stvar mi ni več jasna... Vse je zavito v neko megleno tančico, ki ji ni videti ne konca ne kraja... Porajajo se slabe misli, ni več upanja in ni več dekleta, ki je bila polna optimizma... Odšla je. Za vedno...

Te dni čutim samo nek neizmeren pritisk, ki me vsebolj duši...In dušil me bo toliko časa, dokler temu ne bom naredila konca...
Vse se je zgrnilo name... In življenje je na lepem postalo en velik kup RAZOČARANJA...
Sama sebe uničujem z razmišlanjem kaj bo, če bo... Ali mi uspe... Ampak zavedam se, da bo kmalu tukaj dan, ki bo prinesel še večje razočaranje. Ne zmorem niti pikice optimizma, da bi sama sebi rekla...Pa saj BO!!!!

Človek ne more vrjeti, kako hitro te nekaj lahko uniči... Tisto zavedanje, ki se ti vleže kot skala na srce in ti da vedeti, da je nekaj tako zelo narobej... Pa zakaj se ljudje začnemo izogibati drug drugega, ko je to najmanj potrebno???
In ko pogledaš nazaj vidiš, da je bilo tako dobro... A ko mene pogledaš zdaj, vidiš da to nisem več jaz... Sama vem da nisem to več jaz, kot sem bila takrat...
Ljudem delim samo še razočaranje in nič več drugega...

Ko bi vsaj v realnosti lahko izrekla besede odi et amo...in to tistemu, ki jih je res zaslužen slišati...
Bom ubijala naprej...vse kar lahko. Svoje sovražtvo, svojo jezo, svojo ljubezen, jamrala bom, da sem brez družabnega življenja...Vse to bom počela, da bom odvrnila ljudi od sebe, da se bom lahko zaprla v svoj svet, spet pisala kaj bolj optimističnega in si želela videti ljudi, ki mi pomenijo vse, spet enkrat srečne...
Kar pa bo ostalo časa zame... bom pa sovražila in ljubila...V mojem svetu brez njega...

Mogoče bo celo prišel dan, ko ne bom več jokala in krivila same sebe... A kdaj se bo to zgodilo, pa ve samo Bog in nihče drug...

ODREŠI ME!!!!!

Odi et amo

Ja sovražim in na mojo žalost (ali pač tudi ne) ljubim...

Sm kot Katul, ki opeva svojo predrago Lezbijo...Le da jaz nimam nikogar o komur bi si upala pisati...


Vem samo, da sovražim samo sebe, ne vem pa koga... ljubim...

Mogoče vem koga...samo ne upam si na glas povedati, da še zmeraj...

...

I felt for sure last night

That once we said goodbye

No one else will know these lonely dreams

No one else will know that part of me

I'm still driving away

And I'm sorry every day

I won't always love these selfish things

I won't always live...

Not stopping...

It was my turn to decide

I knew this was our time

No one else will have me like you do

No one else will have me, only you

You'll sit alone forever

If you wait for the right time

What are you hoping for?

I'm here I'm now I'm ready

Holding on tight

Don't give away the end

The one thing that stays mine

Najrajš bi skurla dnevnik... Zakaj le??? zato, ker se zmeram odpre na isti strani, ki se začne: "Mene je groza...Konc bo....itd."

In ko človek pogleda zdej to lohka reče, da zna clo prerokovat...

Gremo kres narest!?

Zbegana...

Če bi vedela, da se bo to dogajalo...ne bi šla.

Zbegana sem...Tako zelo, da ne jem, blodim okoli kot nek marsovec... vglavnem nisem si podobna sploh...

Le kaj se je zgodilo z menoj tam doli????


Me je opogumila pijača, da sem storila to, kar sem??? ampak zaradi tega mis sploh ni tako zelo žal...samo jezna sem, da zmeram jaz naredim tisti korak!!!

Bolj me boli srce zaradi zapravlene priložnosti... Ne vem, zakaj sem ignorirala tiste znake oz. jih sploh nisem hotela videti... zakaj sem jasno pokazala, da je ne ne in da bo pri tem ostalo, če je pa tako...vredu, normalen oh in sploh...dober...

Pa pustimo času čas...Saj je blizu...

Ampak mogoče sem to naredila za to, ker nočem izkoristiti nekoga, da bi se potolažila na tak grd način in še koga zraven prizadela...