...

Zdaj vem, zdaj grem
in tudi tebe tu na dlani imam
in prav nikomur, nikomur te ne dam.



http://www.youtube.com/watch?v=Ugj2uBVNQGo&feature=related

Po dolgem času

Ko sem se "priklopila" na blog enostavno nisem mogla verjeti, da je minilo že cele 3 mesece od zadne objave. Razlogov za to je veliko: delo in s tem pomankanje časa, utrujenos, ni bilo teme za pisanje,študij in preveč izpitov, lenoba in še enkrat lenoba (ki sicer ni opravičilo;)).

Upam, da bo sedaj več časa za blog. In mogoče tudi za dnevnik, ki že dolgo časa leži v predalu. Pa čeprav sem si obljubila, da večkrat kaj napišem, že zato, ker sem ga enkrat "davno" dobila z rojstni dan od neke osebe, ki jo nisem videla že neskončno dolgo časa...
Mogoče bi bil tudi že čas, da neham obljubljati v stilu " se slišimo,..." in končno kaj naredim glede tega.

To je to. Se javim mogoče naslednjič iz čistega dolgočasja, ko ne bom imela nič za delati v študentu.
Lp

Večkrat že sem takole sedela in premišljevala, če je to ubistvu res to če je prav da je tako
Nekaj časa je minilo ampak bolj ko opazujem bolj vidim, da sem na istem kot tolikokrat že prej Ne vem kako povedati ampak ane mislim da pač to ne gre tako da se morajo stvari spremeniti ker vem da jaz Pa ni mi težko izreči teh besed samo da se pripravim in rečem da ti hočem nekaj povedati da rabimo spremembe da vglavnem sem hvaležna za vse in ne vem kako naj se zahvalima ampak včasih bi koga najraje zabrisala skozi okno sploh ko sem slabe vole in ne morem pomagati če sem kolerik ker vem da sem in se trudim da ne bi bila tako vzkipljiva ampak vsaka napačna beseda ali pa dejanje pripomore k temu da znorim pop****m pošljem vse skup nekam in se zaprem v sobo in od tega trenutka naprej sklapljam telefon se ne javljam več kadar mi kaj ni prav in žov mi je da se znesem nad prvim ki se prikaže v bližini ampak jest vem da ti veš da sej veš no

A veš kaj hočem povedati???
Mislim, da ne...

I have to...

STUDY!!!!!!!!!!!!

Ampak je en manjši problem... Zavedam se prisotnosti 3eh izpitov v tem tednu a še bolj močno se zavedam, da se bliža sobota in pričakovani en teden miru... Vendar je trenutni pogled skozi okno enostavno preveč sončen in preveč tak, da se človeku res ne da... In ju3 pišem Uvod... to bo še zanimivo (že spet)...

Enkrat bi lahko...

... stvari potekale tako kot si zamislim. Ne pa, da se vedno najde nekdo, ki hoče ravno obratno...

Upanje...

Upala sem, da bo končno vse vredu, a težavam ni videti ne konca ne kraja... Včerajšni obisk v bolnici me je pustil v stanju razsula, danes sem mislila, da bo bolje a spet nov šok. Nova slaba novica... Nočem vedeti, kaj vse še sledi, ampak vem, da ne bo sledilo nič dobrega... In v tej situaciji ne morem biti optimist...

Ironija

Očitno to postaja pravilo, da se zadnje čase dogajajo same čudne reči...
In vedno se zgodi nekaj ravno takrat kadar je to najmanj potrebno... Čista ironija...

Lansko leto tik pred maturo, rasulo v moji glavi na tak ali drugačen način (pa namo tega pogreval, ker rajš sploh ne mislm več na to...).
Letos direkt pred izpiti tole, kar pač bo... In ne ne morem se potolažit in se prepričat, da bo vse ok, ker nikol ni vse vredu in vedno se nekaj zgodi... In dost mam govorenja okol tega in nekaterih "pametnih" misli ljudi, ki se jim ne sana kašna je situacija... Takšnih in drugačnih stavkov v smislu: "Ja pa sej ni ne varen..." Blablabla. Bod mi tiho pa bo vse uredu. Sicer pa ne vem zakaj se vedno uglaša nekdo, ki spoloh nima pojma o določeni stvari.

In čisto UPRAVIČENO me lahko skrbi!!!!! Sej je ja moja mami. In ostali mi končn utihnte...

...

Ker ti si vse, vse, kar jaz imam,
danes si tu, a jutri si tam,
ker ti si vse, vse kar jaz imam...

(DMP- Ti si vse)

Gledam v luft in se sprašujem ZAKAJ!!!!????

Nisem si mislila, da se bodo stvari tako obrnile kot so se...

Lahko samo gledam v zrak in razmišljam, zakaj se je to pravzaprav zgodilo...
Očitno gremo res vsako svojo pot a, da bom izgubila nekaj najboljših prijateljev si pa nikoli nisem mislila.
Lahko samo rečem, da se je to začelo dogajati tistega "lepega" junijskega dneva po opravljeni maturi...
Vse je šlo "narazen". Pa moj šiht, pa drugi šiht, pa preveč prostega časa... in sedaj poglejmo kje smo...
Tiste trdne vezi in obljube 4ever so izginile v trenutku... In nikoli več ne bo tako kot je bilo...

Rada bi enkrat ponovila tisti majski dan (če se ne motim) v 3.letniku, ko smo se sesedle v znani zasedbi na klopco sredi Škofje Loke in imele svojo debato... Če bi vedela, da sledi to kar je sedaj, tistega trenutka nikoli ne bi želela izpustiti iz rok...

Ja no ljudje se spreminjajo, ampak nisem si mislila, da tako zelo, da lahko pozabijo na svoje prijatelje...

And all I want to say is...

Že dolgo nisem nič pisala in mogoče je spet čas, da "skracam" en blog...

Mogoče je kriva debata, ki sva jo imeli s Tjašo (aja pa hvala za lep večer;)) ali pa druge stvari... Ampak ko pogledam okoli sebe vidim prebujajočo se pomlad... Take že dolgo časa ni bilo...
In enkrat po dolgem času vidim nekoga, ki je na nek način vedno ob meni in za to sem mu ZELO hvaležna...




In seveda, da ne pozabim... Najrajš te mam (še zmeri bl, kt pa ti mene :P) ...

<3

Razorlight- Wire to Wire

What is love but the strangest of feelings?
A sin you swallow for the rest of your life?
You've been looking for someone to believe in
To love you, until your eyes run dry

She lives on disillusion road
We go where the wild blood flows
On our bodies we share the same scar
Love me, wherever you are

How do you love with a fate full of rust?
How do you turn what the savage take?
You've been looking for someone you can trust
To love you, again and again

How do you love in a house without feelings?
How do you turn what that savage take?
I've been looking for someone to believe in
Love me, again and again

She lives by disillusions glow
We go where the wild blood flows
On our bodies, we share the same scar

How do you love on a night without feelings?
She says "love, I hear sound, I see fury"
She says "love's not a hostile condition"
Love me, wherever you are

Love me, wherever you are
Love me, wherever you are
Wherever you are

Čist preveč

Zadne čase znam samo še bult v knige... A da bi saj nekaj ostalo v glavi pa bi biv že čudež tisočletja... Enkrat bo samo še počl in raznesl mi bo glavo, ki je polna bednih informacij o slovencih v srednjem veku, o še bolj bednih grkih in nasploh o naseljevanju Grčije. Pa zakaj ljudje pišejo knige o stvareh o katerih niso prepričani kako so potekale in potem siljo študente, da si to ubijajo v glavo in oh in sploh je na koncu vse kr nekej... In s tem se pojavi vprašanje zakaj sploh študiram zgodovino, če je to preteklost??? In o preteklosti je brez veze razmišlat... In preseda mi poslušanje o lenosti zgodovinarjev, ki nič ne ukrenejo, nič ne raziskujejo ampak samo raspredajo o tem in onem kaj se je zgodilo in niso toliko, da bi kaj naredili glede tega. Pa saj to ni na "nas" ampak bi tudi drugi ljudje lahko kaj ukrenili glede tega...

In tako sedim tu in raspredam o tem in onem in boli me glava, ker preveč razmišljam... Potrebujem samo še posteljo in kovter in en stavek vzpodbude in dokončno prenehanje predavanja o moji trmi.
Zdej pa Grčija vabi, pa ube ustavi kraljevine SHS in ustava RS in še in še...

In nč ne bo s spanjem... :(

Ujetost

Sem nekje a se mi ne sanja kako naj se spravim iz te situacije...
Poslušam samo še, da ni nič od mene, da... In to mi ni všeč... Ne vem več kaj narediti. Poznam rešitev, ki bi vse postavila na glavo in obenem rešila vse... A kaj, ko v meni ni tiste trohiče korajže, da bi dokončno naredila to in končala vse sranje...
Vem, da se je brezveze spraševati zakaj se to ni zgodilo 5 let nazaj in vse bi bilo rešeno... A če bi lahko zavrtela čas nazaj bi takrat to naredila...

Ne morem več... In ni nikogar, ki bi mi lahko pomagal... Ujela sem se v mreže brezupa in vem, da se ne bo dalo nič rešiti...

Naj mi, da moč, da zaklučim to epizodo življenja za vse večne čase...

Nekje moram začeti... A ne vem kje.


Lahko bi pisala o kilometrih neizrečenih misli, ki se pletejo po glavi... o tem ali onem, kaj je kdo rekel in kaj je sploh res...
Boli me, ko ljudje v pričo mene govorijo neresnico... Pa kaj vam ni jasno!? Je mogoče narobej to, ker mi gre končno ena stvar v življenju dobro, tako kot si to želim...

Ne vem ali naj poslušam, ali naj se enostavno obrnem stran in se delam kot, da ni nič? Vendar to ni tako lahko stroriti.
Ljudje za katere misliš, da so mogoče res prijatelji ti zasadijo nož v srce takrat, ko tega sploh ne pričakuješ...

Na koncu pa od tebe pričakujejo, da jim boš stal ob strani, ko te bodo potrebovali...

Ja pa kaj še.

Coffee

I like it hot, I like it cold... Samo da je.



Kavica, kofe in vse kar je v povezavi s kofetom... Sem imela obdobje, ko mi je totalno smrdela. Sedaj je obdobje, ko se pretaka na "litre" te tekočine skozi moje telo and I have to say:" IT'S GREAT!!!!!"

Kava me spominja na mnoge stvari, na veliko ljudi in na žalost na učenje...
Jp Desiree nikoli ni marala učenja, marala je samo pitje kave in globoka razmišlanja, ki se ji pletejo po glavi kadar jo pije...

Kava absolutno zmaga;) And that's the reason why I LOVE it:)

Pesmi- ki jih sovražim in ljubim ob enem...

Toliko jih je bilo, ki so bile moje najljubše... a kaj kmalu so se znašle na seznamu osovraženih pesmi, pesmi, ki prebujajo boleče spomine... pesmi, ki jih nočem slišati a si jih vseeno želim...

Npr.:

Pearl Jam- Last Kiss--> http://www.youtube.com/watch?v=J_sEtNrYlC4
Severina- Gardelin--> http://www.youtube.com/watch?v=4RiIuqYLQMo
Toše Proeski- Moja--> http://www.youtube.com/watch?v=Z4SNlHBZ_yU
Linkin Park- Shadow of the Day--> http://www.youtube.com/watch?v=IHw7PB_q8J0
Linkin Park- Leave Out All the Rest--> http://www.youtube.com/watch?v=qUT4lCzhxaw&feature=related

Colbie Caillat- Bubbly--> http://www.youtube.com/watch?v=jnT193S9F_U
Nelly Furtado- All Good Things--> http://www.youtube.com/watch?v=MUL0EhuZ7cA&feature=related

Pink- Who Knew--> http://www.youtube.com/watch?v=h5NaqHERxzs
Blink 182- I Miss You--> http://www.youtube.com/watch?v=b1ymyNTIX38
Avril Lavigne- When Your Gone--> http://www.youtube.com/watch?v=-sDUrj6oYLU&feature=related

.
.
.

In lahko bi naštevala v nedogled...

Rutina

Tu je, ker pač mora biti tu...

Dan je enak dnevu... Ura uri in minuta minuti... Ne vem več kje, zakaj in kdo... Ne vem o čem, s kom... In enostavno ne vem zakaj...
Nisem si več podobna... Živčkam naokrog po hiši, žrem ljudem živce, težim, sitnarim in si že končno želim... IZVEDETI...
Bi bilo kaj drugače??? Ne, mislim, da ne...
Potem bi enostavno spet začela sitnariti zaradi druge stvari...

In zato ponavljam vedno eno in isto stvar... Sedim za mizo, bulim v ekran in enostavno čakam... Če bi le vedela na kaj...

Nikoli, nikoli, nikoli... :)

In končno so se mi odprle oči in srce....

Počasi se zavedam, da nikoli prej nisem bila tako srečna kot sem pa sedaj... Nikoli v vsem tistem času, ki je že zdavnaj odšel... Nikoli tako zelo kdaj prej... Enostavno se je zgodilo v hitri poplavi občutkov in vsega lepega...

Ja prišla je do spoznanja, da je to to...

Če bi me človek videl nekoč bi rekel... Oh dekle pojdi stran, ne vidiš, da prinaša samo nesrečo??? A kaj bi človek rekel, ko bi me videl sedaj... Je to dekle, ki je bilo takrat vso nesrečno in ubogo, dekle pri katerem si videl, da stvari niso take kot se trudi prikazati, da so... Ja to dekle je odšlo... Nekega dne...

Odšlo daleč stran in se ne namerava več vrniti... Mogoče bi me morali videti sedaj... Bi govorili, da sem še vedno tako slaba, kot sem bila takrat??? Bi bila še vedno kriva za vse vaše probleme in skrbi??? Bi me še vedno skušali odpraviti s tremi preprostimi razlogi zakaj je to tako in pač ne tako kot si dekle želi???

Hmmmm... Tega na žalost nikoli ne bom izvedela... A še vedno upam, da se nekoč prikaže dan, ko mi bodo odgovori položeni pred podplate, sama pa bom pripravljena jih...

Sama pa NIKOLI več ne bom pustila, da me kdorkoli napravi nesrečno in zagrenjeno tako kot je to bilo nekoč...

Slaba vest in vse, kar je povezano s slabim

Ok sej vem, da je bv met slabo vest, če si nekej kupš... Ampak gleda na moje finančno stanje je to neki normalnga...
Zarad česa nej se torej sekiram... Zarad jakne ali zarad 3eh majc, ki so ble dražje od jakne... Ma zarad vsega.
Že sam pogled mi vse skupaj pove...

In kaj je povezano s slabim... Hmmm vse... Vse, kar vidim, slišim, rečem... Vedno je nekaj narobej...

Očitno se to ne namerava spremeniti in bo kot kaže vedno ostalo isto...

Preprosto zakomplicirano...

Velikokrat mi gre po glavi stavek:" Le kam gre ta svet!??"

Bolj, ko gledam vse skupaj bolj mi je čudno. Bolj, ko se trudim storiti kaj prav... je vse še bolj narobej...

Bolj, ko upam, da bodo stvari ostale take kot so... dobivam občutek, da nekomu to ni prav in skuša vse skupaj uničiti, nas spričkati itd.

Vse skupaj je v zadnjem mesecu postalo tako čudno, da se lahko samo sprašujem kaj sem spet storila narobej.
Ne smem se pogovarjati z določenimi ljudmi, da ja ne bodo kaj zvedeli a glejga zlomka zvejo vse na koncu najebem JEST.
In naj mi še kdo reče, da je to prav...
Vidim, da so "pravi" ljudje odšli za vedno in da ni več pomoči, da bi sestavili to skupaj...

Mogoče moram enostavno pustiti vse za seboj in poiskati druge...

Ne predstavljam si...

... dneva brez tebe...



Ne vem, kaj bi storila, če ne bi več čutila tvojih rok, tvojih poljubov, objemov... Svet bi postal temen in brezvezen, če ne bi bilo več tebe, ki bi me spravljal v smeh, me dražil na sto in en način...

Ne vem kako bi bilo, če ne bi več počela stvari skupaj... Življenje bi ostalo brez smisla...

Obožujem tvoje roke, ki me božajo in objemajo... Obožujem tvoje poljube in tvojo bližino nasploh...

In dan ni več podoben dnevu, odkar ne preživiva vsake urice skupaj...
Komaj čakam, da te spet vidim, te objamem in poljubim...

Upam da kmalu...