V spomin...

Dva meseca nazaj smo te položili v hladno zemljo... Še zdaj ne dojamem, da te ni več med nami. Hudo mi je, ker se že dolgo nisva videla potem pa so mi sporočili tisto novico... Še posloviti se nisva mogla...

In kot smo takrat, dva meseca nazaj rekli: Za vedno boš ostal z nami, ker te nikoli ne bomo pozabili... In res te ne bomo.

Pa zbogom, prijatel moj,

naj duša tvoja najde pokoj svoj.

Le mirno spi,

izginile so vse skrbi.

Ni­ko­li te ne bom po­za­bila

verjemi, vedno te bom v srcu nosila!

Hudo mi je, da je tako,

za teboj jokam močno.

Niti stisnila ti nisem roke slovo,

solzno moje je oko.

Solze po licu drsijo,

spomini nate v meni živijo.

Gorske lepote:)

Jp švercamo se po netu naokol...;)
Ampak to ni važno. Danes sm med pregledovanjem siolove strani našla tudi tale članek, pa predlagam, da si ga preberete:

http://trendi.siol.net/default.aspx?site_id=155&page_id=420&article_id=15542007090811225167&cid=420

No kdo se mi pridruži???:)

Welcome in my life...

Veš kako je ko si sam?

Ko ni nikogar na tvojo stran..

Veš kako je ko nimaš več moči?

In use se ti prazno zdi..

Veš kako je če si izdan?

Če ti tisti ki ga ljubiš ni predan..

Veš kako je če je okoli tebe polno laži?

Laži hinavskih ljudi..

Veš kako je ko jočeš kri?

Ker več solz ni..

Veš kako je ko nimaš več moči?

In se ti zdi da življenja živeti vredno ni..

Ne veš..

Ne veš kako to boli..

Kako te to duši..

Iščeš izhod a ga ni..

Slike...

Objavlam še nekaj fotografij iz našega konca. Posnete pa so bile danes zjutraj

Voda je tekla kjer se ji je pač zdelo da lahko

Namesto asfalta imamo po cestah pesek

Jezu na reki se ne vidi

Še danes zjutraj vidne posledice poplavlanja Tržiške Bistrice

Poplave... Ni še konec. Prihaja nov val neurij

Včerajšni dan je bil peklenski.

Moram priznati, da me na poti domov še nikol ni bilo tako strah kot včeraj... Cesta iz Škofje Loke proti Sv. Duhu je bila pod vodo. Dež je lil kot zmešan... Videlo se ni nič. Edina stvar, ki si jo lahko videl je bila, kako voda poplavla. Tudi najmanši potoki so prestopili bregove.

Okoli 14.00 sem se odpravila v CSS Škofja Loka. Kod da bi slutila, da se bo nekaj zgodilo. Pridem do podhoda za Podnom in presenečena obstanem... V podhodu je bilo najman 20cm vode, potok zraven pa je bil za enkrat še v strugi vendar je bila količina vode grozljiva...

15.15 aem zaključila s svojim delom in se odpravila ven. Noro je bilo. Potem sva govorile še z mami in sem ji še hotela predlagati, da jo počakam pred šolo ampak kot, da bi mi nekaj dalo vedeti nisem tega sploh umenila...

In takšna je bila slika pred Podnom ob 15.30 včeraj:

Ko sem prispela domov je bila prva stavr tale: Voda nam je udrla v klet... Jah bomo že potem jedli gremo raje rešit kar se rešit da. Ampak na našo veliko srečo smo jo še dobro odnesli.

Naše ceste so bile zaprte. V času tega naliva smo bili odrezani od sveta. Voda je tekla povsod. Vaški potok je prestopil bregove in začel teči po cesti. Polovica ceste je bila poplavlena. Na naše dvorišče je pritekala vsa voda iz Kovorja, iz avtoceste,... Vse je bilo pod vodo.

NIč kaj prijetno noč pa niso imeli naši sosedje. Tržiška Bistrica je prestopila bregove...

Danes zjutraj pa je bil pogled skozi okno tak, kot da se včeraj ne bi nič dogajalo...

Drugače pa priporočam ogled tega linka: http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070918_3105804_g3105803.php

Končno bodo tudi mene božale zvezde...

V temni noči zadnjič vidim luno.

Moj pogled zadnjič boža zvezde.

Še tren pomislim, a nič me ne odvrne,

Tiho stopim medte.

Mirno sprejmeš me,

Vzameš kar imam, vzameš vse.

Ne razmišljaš zakaj, kako,

Le nežno ponudiš mi roko.

Ne, ne skrbi, ne izginjam.

Postala bom morje.

Postala bom pesek.

Bo zrasla rastlina

Bo ribam skomina.

Postala bom svet.

Še zadnjič moje oči objemajo tebe.

Sedaj prepuščam se v tvoje objeme.

Končno bodo zvezde božale tudi mene.

Ni mi važn kok ns je... Sam da nam je lepo;)

Evo pa lohka napišem en lep optimističn blog enkrat po stotih letih.

Sploh ne vem, kako naj ubesedilim te dogodke, ker se jih ne da. Lepo je blo. Saj enkrat... Ja ENKRAT po zlo dolgem času.

Ja najlepša hvala vam;)

<3

Zapri oči,

za trenutek naj srce ti govori,

zdaj veš,

da človek si,

ki se ljubiti uči

in da ljubezen je tisto

po čemur tvoje srce hrepeni.

Pričetek mučenja...

Evo pa se je začela moja "najboljsša" prijateljica šola... Spet eno in isto...
Isti obrazi kot lani... Seveda z eno izjemo. Folk... Na mojo žalost se ni spremenil, ampak tud to bomo prežveli.
Prišlo do novega podaljška na ignor listi...

Pa glavn, da imamo MI majce;) pa čeprav smo brez idej...=D

Čez nekaj mesecev pa letimo nazaj... Komi čakam=) Sicer nič dorečenega za enkrat ampak upamo na najboljše.

Vglavnem (čist zašla iz teme) letos.... Bomo videli kaj še bo.

Pa lp se mejte;)