Po čudežu je vse spakirano. Optimizem narašča zaradi različnih stvari. Kr en teden frej, nav mi treba delat (no nekej bo treba, sam ne tok kokr zdej,...)Nekateri boste končn mel mal miru pred mano, in se navte žrl, če v kšnmu blogu mislem vas, nav se me treba izogibat... Mislem ENKRATNO, aneda?Eni me boste pogrešal, ker vam bo enostavn dovgčas po men;) Drugi me boste pogrešal zato, ker navte mel nobenga za zafarkavat (To leti nate Marko;))EN TEDN totalnga miru pred mano... Supr;)Jest bom pa mela mir en tedn prad vami :P in saj mal se bom spočila po 2eh napornih mescih...Odem ja na more :)
Jutro. Ura 7.00. Začne zvoniti budilka. Sovraštvo. Skušaš ubiti telefon, da naj že preneha s svojim ogabnim zvonenjem. Nekdo potrka na vrata. ATA. Ves dobre volje... Pravi, da moraš ustat. Se zbrihtaš. Odvlečeš se v kopalnico. Pogledaš skozi okno. MEGLA, sivina, dež... OBUP!!!!!!!!!!Vsi ti na vsezgodaj zutraj morijo, kaj moraš naredit. Veš, da moreš pakirati, ker greš ju3 na morje, ampak rajši sediš tu in pišeš tale blog!? Ja Dejzi kaj bomo mi naredl s tabo???Ok, končajmo z dramo :PTrenutno zbiram med sledečimi opcijami: -tuš, pospravt stanovanje, spakirat, mal tv pogledat, it na šiht
-pospravt stanvane, it pod tuš, spakirat, Tv, šiht -tuš, pospravt, Tv, šiht, pakirat -....
Namesto, da bi se veselila jutrišnega dne in z veseljem šla pakirat, sem tok lepo zaspana, da bi šla samo nazaj spat... Ampak zadeva ni izvedljiva :(
Ker je pa zunaj vse sivo in mokro je ta dan kot nalašč, da bo cel dan zamorjen (in po možnosti jih bo še kdo kej slišov od mene na šihtu...). Komi čakam kofe... :)
Edina svetla lučka na obzorju dones :PPa lep dan;)