Veliko novega

Ne vem, kdaj sem napisala zadnji blog... nimam tega v spominu...
Pa se vprašam, zakaj ravno danes...
Še zdaj nisem pospravila vse krame, ko sem se preselila. In prišlo je do nekega čudnega naklučja, da sem odkrila stvari, ki so bile že na nek način pozabljene in hudiča spet so se prebudili spomini...
Tisti zvok zunaj, to smotano brnenje, ki ga nikoli nisem prenašala, najdeno pismo, v katerem sem izlila svojo jezo in žalost za na nek načn zapravljen čas... vse to je obudilo dejstvo, da še vedno ne vem razloga zakaj?

Vendar puščam to za seboj... Zgodilo se je veliko novega...
Imam krasnega fanta in tako luštnega sinčka, da še zdaj ne morem vrjeti :)
In hvala komurkoli že me to zaposluje bolj kot si lahko kdo to predstavlja in ni časa razmišljati o preteklosti.

Ti pa če to bereš... Bo kdaj prišla korajža naokoli, da bom zvedela zakaj???

Ne vem zakaj ob vsej tej sreči še vedno kad nastopi tista nesrečnost... Ne znam se je rešiti. Včasih me potegne vas bolj kot vse in me zadržuje tam včasih le kratek trenutek, včasih pa se je zlepa ne morem rešiti...

Zmeda...

Zjutraj odpisala kolokvij... od takrat delala vse ampak nič kaj produktivno.
3 ure sem gledala zapiske za glagol... jasno nč, totalno nč...
Ko mi le uspe se prebit čez se lotm še ostale slovnice... Štartam z vajami, rešujem kot neumna... v strahu da mi zmanka časa (ja še zdej me je strah... sam mam pavzo:P).

Oči čist rdeče, komej še gledam... Ena noč s pomankanjem spanja se pozna... Gotovo sledi še druga taka...
Gledam liste, zapiske, izpiske... Jasno mi ni nič... Vse si je podobno ampak še vedno je toliko izjem...
Mogla bi znati... znam... Upam, da dost...

Komaj čakam, da se rešim, da spakiram vse v potovalko in grem... Tja kamor si srce želi...

JU3 je magična beseda...

Grem se učit;)

Vse je enkrat prvič

In naj bo tudi tale blog prvi v letu 2010...
Mogoče je tudi zadnji na tej strani. To še ne vem... se odločam kaj storiti oziroma nestoriti...
Sm brala bloge za nazaj... In lohka si rečem:"Desiree, ti si totalna trapa... take trape sploh ni na svetu!"
Pa sem s tem kaj rešila... amm, ne.
Treba se bo odločit... Vztrajat pri pisanju ali nehati?
Opustit tale blog ali načeti novega?
Sploh nehati javkati?
Končno nekaj pametnega storiti?

Pustila si bom še nekaj časa za temeljit premislek...
Ampak lahko rečem, da bom končno zaključila to poglavje in odprla novo, še nepopisano "knjigo" in začela na novo...

Naj pri tem ostane...

...

Zdaj vem, zdaj grem
in tudi tebe tu na dlani imam
in prav nikomur, nikomur te ne dam.



http://www.youtube.com/watch?v=Ugj2uBVNQGo&feature=related

Po dolgem času

Ko sem se "priklopila" na blog enostavno nisem mogla verjeti, da je minilo že cele 3 mesece od zadne objave. Razlogov za to je veliko: delo in s tem pomankanje časa, utrujenos, ni bilo teme za pisanje,študij in preveč izpitov, lenoba in še enkrat lenoba (ki sicer ni opravičilo;)).

Upam, da bo sedaj več časa za blog. In mogoče tudi za dnevnik, ki že dolgo časa leži v predalu. Pa čeprav sem si obljubila, da večkrat kaj napišem, že zato, ker sem ga enkrat "davno" dobila z rojstni dan od neke osebe, ki jo nisem videla že neskončno dolgo časa...
Mogoče bi bil tudi že čas, da neham obljubljati v stilu " se slišimo,..." in končno kaj naredim glede tega.

To je to. Se javim mogoče naslednjič iz čistega dolgočasja, ko ne bom imela nič za delati v študentu.
Lp

Večkrat že sem takole sedela in premišljevala, če je to ubistvu res to če je prav da je tako
Nekaj časa je minilo ampak bolj ko opazujem bolj vidim, da sem na istem kot tolikokrat že prej Ne vem kako povedati ampak ane mislim da pač to ne gre tako da se morajo stvari spremeniti ker vem da jaz Pa ni mi težko izreči teh besed samo da se pripravim in rečem da ti hočem nekaj povedati da rabimo spremembe da vglavnem sem hvaležna za vse in ne vem kako naj se zahvalima ampak včasih bi koga najraje zabrisala skozi okno sploh ko sem slabe vole in ne morem pomagati če sem kolerik ker vem da sem in se trudim da ne bi bila tako vzkipljiva ampak vsaka napačna beseda ali pa dejanje pripomore k temu da znorim pop****m pošljem vse skup nekam in se zaprem v sobo in od tega trenutka naprej sklapljam telefon se ne javljam več kadar mi kaj ni prav in žov mi je da se znesem nad prvim ki se prikaže v bližini ampak jest vem da ti veš da sej veš no

A veš kaj hočem povedati???
Mislim, da ne...