Nikoli se nisem pritoževala, ampak dve leti nazaj sem bila vržena med tujce. Dobesedno! Z majhnim otrokom, za katerega sem že od prve minute, ko je bil rojen, imela občutek, da mi ga hočejo vzeti. In ta občutek se krepi iz dneva v dan. Pa povej mi v obraz, da naj se spokam, da sem slaba mati (PA NISEM!!! samo določeni me hočejo tako prikazati), karkoli recite samo ne se obnašati do mene kot, da sem ničla!
V tem času, ko bi rabil nekoga zanesljivega... v tem času, ko imaš občutek, da te vsi in vse zapušča...
In zakaj pišem to?
Mogoče pa je še kje kdo tak kot jaz...
