Spala bi vsaj tja do dvanajstih. Ampak ne. Zbudim se z glavobolom in bolečim grlom... Ja šit pa ne zdejle sredi poletja no.... Pa slišim tisti zlobni glasek v moji glavi:" Sama si kriva!!!! Kaj pa skačeš bosa po lužah. Nič čudnega da si zbolela. Haha!!!"
Tisti glasek pošljem nekam v tri krasne in se s težavo spravim iz postelje... Ne čutim nog... V glavi mi razbija... Ah skodelica čaja bo pregnala to sranje... "Pa saj nisem prehlajena..."se prepričujem na ves glas. Pa vidim nek zaskrbljen pogled. "Ja Dejzi kakšna pa si? Se vredu počutiš? Ja kaj si pa delala včeraj?"Ah res ni miru... Človek še čaja ne sme skuhati ne, da bi vsi takoj pomislil, da si bolan, da imaš vročino, itd.
Ampak mi uspe zbrskati iz omare lonec... Poiščem čajne vrečke, limono, neke moje skrivne sestavine in se lotim dela...Vržem v lonec 3 žlice sladkorja... Poiščem skodelico... Se polijem po roki z vrelim čajem... Pa si mislim v glavi:" Danes bo šlo vse narobe... Ne že spet!!!"Spijem prvi požirek... Nekaj je narobej s trem čajem... Je kisel in grenak... Pa kako je to možno!? Saj vedno delam tako pa je zmeraj dober...Grem nazaj v kuhinjo in dam notri še ene 2 žlici... Sedaj bo sigurno dovolj... Ampak ne...Na koncu se je v litru in pol čaja znajdlo kakšnih deset žlic sladkorja, da je končno imel tisti pravi okus...Ampak še vedno mi ni jasno, kaj je prineslo tisto grenkobo v moj čaj...Nekaj je narobej. To vem... In mučim se, da bi našla tisto rešitev... Se končno spravila k sebi in mogoče pomagala človeku, ki rabi mojo pomoč... Čeprav bo še huda bitka, da bo prišlo do priznanja, da je nekaj narobe...Pa čeprav se bo to zgodilo ob presladki skodelici čaja...
