Upanje...

Upala sem, da bo končno vse vredu, a težavam ni videti ne konca ne kraja... Včerajšni obisk v bolnici me je pustil v stanju razsula, danes sem mislila, da bo bolje a spet nov šok. Nova slaba novica... Nočem vedeti, kaj vse še sledi, ampak vem, da ne bo sledilo nič dobrega... In v tej situaciji ne morem biti optimist...

Ironija

Očitno to postaja pravilo, da se zadnje čase dogajajo same čudne reči...
In vedno se zgodi nekaj ravno takrat kadar je to najmanj potrebno... Čista ironija...

Lansko leto tik pred maturo, rasulo v moji glavi na tak ali drugačen način (pa namo tega pogreval, ker rajš sploh ne mislm več na to...).
Letos direkt pred izpiti tole, kar pač bo... In ne ne morem se potolažit in se prepričat, da bo vse ok, ker nikol ni vse vredu in vedno se nekaj zgodi... In dost mam govorenja okol tega in nekaterih "pametnih" misli ljudi, ki se jim ne sana kašna je situacija... Takšnih in drugačnih stavkov v smislu: "Ja pa sej ni ne varen..." Blablabla. Bod mi tiho pa bo vse uredu. Sicer pa ne vem zakaj se vedno uglaša nekdo, ki spoloh nima pojma o določeni stvari.

In čisto UPRAVIČENO me lahko skrbi!!!!! Sej je ja moja mami. In ostali mi končn utihnte...

...

Ker ti si vse, vse, kar jaz imam,
danes si tu, a jutri si tam,
ker ti si vse, vse kar jaz imam...

(DMP- Ti si vse)

Gledam v luft in se sprašujem ZAKAJ!!!!????

Nisem si mislila, da se bodo stvari tako obrnile kot so se...

Lahko samo gledam v zrak in razmišljam, zakaj se je to pravzaprav zgodilo...
Očitno gremo res vsako svojo pot a, da bom izgubila nekaj najboljših prijateljev si pa nikoli nisem mislila.
Lahko samo rečem, da se je to začelo dogajati tistega "lepega" junijskega dneva po opravljeni maturi...
Vse je šlo "narazen". Pa moj šiht, pa drugi šiht, pa preveč prostega časa... in sedaj poglejmo kje smo...
Tiste trdne vezi in obljube 4ever so izginile v trenutku... In nikoli več ne bo tako kot je bilo...

Rada bi enkrat ponovila tisti majski dan (če se ne motim) v 3.letniku, ko smo se sesedle v znani zasedbi na klopco sredi Škofje Loke in imele svojo debato... Če bi vedela, da sledi to kar je sedaj, tistega trenutka nikoli ne bi želela izpustiti iz rok...

Ja no ljudje se spreminjajo, ampak nisem si mislila, da tako zelo, da lahko pozabijo na svoje prijatelje...