12. jun. 2008

Srce in možgani največkrat niso skladni;)

Na tisoče kilometrov razdalje je med nama...Ampak tako, kot me zna potolažiti on me do zadj nihče ni znal.
Psihološke debate, polne smeha...Tolaženje drug drugega, čeprav jaz bolj neuspešno... Rasprave o kofetu in vseh kofeinskih zadevah...
Premišljevanje, zakaj je tam kjer je... Ne moreš vrjeti, da vi dveh letih dobiš takega dobrega prijatelja...pa če prav se poznaš samo prek MSN-ja...

Spraševanje drug drugega, čigava rit izgleda večja:P... takšne in drugačne izjave.
Ne moreš si želeti boljšega...:)
Šokiranost glede na moje izjave...Zafrkavanje do zgodnjih jutranjih ur...Katera slovenska kava je najboljša:P


Sej se ve kdo je to...Škoda kjer je tam dol...Kjer imajo zimo in meglo, pa oblake in nobenega dežja...Kjer se ne da spati in se peče torta ob 4.30 zjutraj...in se potem draži mene, da je ne morem dobiti...
Pošiljanje mejlov z vsebino... Someone needs a hug...
In odgovor na to, da ves svet rabi objeme...Da jaz jih pa zdaj rabim še več...

Prijatelj in osebni svetovalec:P...Ampak zna pomagati...

Rasprave o pozablanju in o tem, kaj nas še vse čaka...
Hitrostno pozablanje, bolečih spominov...
Smeh, smeh, smeh, smeh....
Manjša bolečina v srcu...večja rana na želodcu...pretiravanje s kofetom in izgubljena volja do žvljenja in učenja...

Svet je lep in naj tak tudi ostane...Eno navadno sranje.

Ampak se trudi pomagati po svojih najboljših močeh...Ponavadi, kaj takega ne moreš pričakovati od tistega, ki ga ljubiš... Sej zakaj pa s(m)o prijatelji???

Da bi saj srce in možgani lahko delovali bolj skladno v nekaterih stvareh...

In končno zvedeti resnico...Samo kaj nej, če pa si nobeden ne upa povedati...

Človek iz enega pogovora marsikaj izve...Ni bilo opravlanje ampak samo raspravlanje...Saj kdo bi lohka vedel zakaj je to bilo, ne pa da se prekrito molči...
Kaj je koga strah??? Ne mene;)