Dan je enak dnevu... Ura uri in minuta minuti... Ne vem več kje, zakaj in kdo... Ne vem o čem, s kom... In enostavno ne vem zakaj...
Nisem si več podobna... Živčkam naokrog po hiši, žrem ljudem živce, težim, sitnarim in si že končno želim... IZVEDETI...
Bi bilo kaj drugače??? Ne, mislim, da ne...
Potem bi enostavno spet začela sitnariti zaradi druge stvari...
In zato ponavljam vedno eno in isto stvar... Sedim za mizo, bulim v ekran in enostavno čakam... Če bi le vedela na kaj...
