Nikoli, nikoli, nikoli... :)

In končno so se mi odprle oči in srce....

Počasi se zavedam, da nikoli prej nisem bila tako srečna kot sem pa sedaj... Nikoli v vsem tistem času, ki je že zdavnaj odšel... Nikoli tako zelo kdaj prej... Enostavno se je zgodilo v hitri poplavi občutkov in vsega lepega...

Ja prišla je do spoznanja, da je to to...

Če bi me človek videl nekoč bi rekel... Oh dekle pojdi stran, ne vidiš, da prinaša samo nesrečo??? A kaj bi človek rekel, ko bi me videl sedaj... Je to dekle, ki je bilo takrat vso nesrečno in ubogo, dekle pri katerem si videl, da stvari niso take kot se trudi prikazati, da so... Ja to dekle je odšlo... Nekega dne...

Odšlo daleč stran in se ne namerava več vrniti... Mogoče bi me morali videti sedaj... Bi govorili, da sem še vedno tako slaba, kot sem bila takrat??? Bi bila še vedno kriva za vse vaše probleme in skrbi??? Bi me še vedno skušali odpraviti s tremi preprostimi razlogi zakaj je to tako in pač ne tako kot si dekle želi???

Hmmmm... Tega na žalost nikoli ne bom izvedela... A še vedno upam, da se nekoč prikaže dan, ko mi bodo odgovori položeni pred podplate, sama pa bom pripravljena jih...

Sama pa NIKOLI več ne bom pustila, da me kdorkoli napravi nesrečno in zagrenjeno tako kot je to bilo nekoč...