5. sep. 2008

Obetavno zamorjen dan...

Jutro. Ura 7.00. Začne zvoniti budilka. Sovraštvo. Skušaš ubiti telefon, da naj že preneha s svojim ogabnim zvonenjem. Nekdo potrka na vrata. ATA. Ves dobre volje... Pravi, da moraš ustat. Se zbrihtaš. Odvlečeš se v kopalnico. Pogledaš skozi okno. MEGLA, sivina, dež... OBUP!!!!!!!!!!

Vsi ti na vsezgodaj zutraj morijo, kaj moraš naredit. Veš, da moreš pakirati, ker greš ju3 na morje, ampak rajši sediš tu in pišeš tale blog!? Ja Dejzi kaj bomo mi naredl s tabo???

Ok, končajmo z dramo :P

Trenutno zbiram med sledečimi opcijami: -tuš, pospravt stanovanje, spakirat, mal tv pogledat, it na šiht
-pospravt stanvane, it pod tuš, spakirat, Tv, šiht
-tuš, pospravt, Tv, šiht, pakirat
-....

Namesto, da bi se veselila jutrišnega dne in z veseljem šla pakirat, sem tok lepo zaspana, da bi šla samo nazaj spat... Ampak zadeva ni izvedljiva :(

Ker je pa zunaj
vse sivo in mokro je ta dan kot nalašč, da bo cel dan zamorjen (in po možnosti jih bo še kdo kej slišov od mene na šihtu...).

Komi čakam kofe... :)


Edina svetla lučka na obzorju dones :P

Pa lep dan;)

Ni komentarjev: