Vsaka stvar mine... Na žalost. Vse prav vse... Mine prijateljstvo in to te zaboli... Mine ljubezen in spet se postavi cel svet na glavo... Tudi avto nima neomejenega roka uporabe... Hiša se podere zaradi starosti... In na koncu spredvidiš, da tudi ti ne boš večno živel...
Danes imam v mislih eno osebo... Dragega prijatelja, ki nas je moral prezgodaj zapustiti... Ampak vem, da on bedi nekje nad nami, da je z nami v vsakem koraku in nam stoji ob strani... Vse lepo in prav, razen tega, da je umrl premlad in da si tega NITI SLUČAJNO ni zaslužil... Seveda je to prijateljstvo minilo zaradi nekega nemškega cepca, ki se mu je bilo pretežko ustaviti in spočiti...
Potem mine prijateljstvo, ker se ljudje tako hudičevo spremenijo, da sploh ne moreš verjeti... Nekateri samo jemljejo, ko pa jih potrebuješ ti, pa jih ni ob tebi... In to boli.
O minevanju ljubezni sploh nimam namena raspravljati, ker me vedno znova potre... Ampak sem nekje prebrala zanimivo misel... Žaluj, vendar pojdi naprej in živi življenje...
Avto je avto, hiša je hiša... "rok uporbe" je pri obeh odvisen od ljudi, ki jih imajo... nekateri se pazijo, drugi samo zanemarjajo...
In potem zasveti luč in uzrež, da tudi človek ni večen...
In zato živim življenje sedaj, v tem trenutku in grem naprej s tokom... Briga me za vse posledice in vse nesrečne trenutke... Hočem samo živeti to, kar mi je namenjeno...
2 komentarja:
that's the spirit...
tnx;)
Objavite komentar