Ne, ne bo... Samo slepimo se vsi, da z nekim pretvarjanjem lohka dosežemo karkoli želimo.
Sem mislila in upala, da se to res da... Ampak sedaj vidim, da to ni mogoče...
Ne moreš se pretvarjat, ker veš, da se ne boš mogel pretvarjati celo večnost. Mogoče nekaj časa bi že šlo, ampak še to težko... Določenih stvari se ne da pozabt čez noč.
Lohka daš samo še eno priložnost in upaš, da mogoče takrat bo, lahko se pa pretvarjaš in nekje v enem najtemnejšem kotičku srca in možganov upaš, da pa mogoče bo kdaj še kej.
In tako lepo lažeš samemu sebi in vsem ki te obdajajo. Blebetaš sto na uro, da si ti čist vredu, da ti nč ne fali, ampak realnost je pa čist neki druzga...
Zato pa hodimo naokoli z nasmeškom na obrazu, ne pokažemo, da smo žalostni samo, da so drugi zadovolni...
2 komentarja:
Razumem in čutim s tabo, Desiree. Nadeneš si nasmešek in se smejiš samo zato, da drugi ne trpijo, da te drugi pustijo na mir, da te ne sprašujejo sto in stokrat, če si v redu. Ne, nism vredu - vse kar hočem, je da me pustite tako kot em. Če men paše, da bom zamorjena, bom zamorjena. Če bom rabla tolažbo, bom že rekla. Tud jz sm že sita pretvarjanja pa se še ne pretvarjam prov dolg...
ah dečva jest mam dost vsega. dost mam zaslišvana, pomilovanja, obtoževanja, pridiganja,...
De bi saj mir kdo dal bi blo pa tud nekej...
Vrjem pa de se prov hitr navličaš pretvarjanja...
Objavite komentar