...vzelo ....je slovo.
Mogoče pa res...Mogoče je res dobr to.
V tem momentu se sprašujem, kako se počuti človek s slabo vestjo??? Ali pa sploh nima vesti... Mogoče smo pa tok boječi ljudje, da si ne upamo storiti določenih stvari???
Ne jest nisem ena boječka, upam si povedat stvari, ki mi ležijo na duši. Včasih jih težko povem, ampak si jih pa upam napisati.
Ljudem stvari povem v obraz...Ker se ne bojim kakšen bo odziv...
Najbolj pomembno pa je to, da imam VEST... In ne slabe, ampak dobro...
In še enkrat (kot že mnogokrat v preteklih dneh) lahko rečem, da mi ni ŽAL... Škoda pa mi je po eni strani časa in vložene energije za nekaj, kar hitro vzame konec.
In ja moja Evica je mela prav in lohka rečem, da ima še vedno prav;)
Določene stvari v življenju so loterija...Ena izmed njih je na žalost tudi ljubezen.
Ampak, ker sem trmasta, bom vztrajala pri svojem...In ker so trmasti še drugi ljudje, naj še oni vztrajajo pri svojem...Če mislijo, da je tako prav.
Pa naj vzame slovo... In naj gre...
Zame nekateri ne boste slišali nikoli več... Obljublam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar