Da ali ne???

Zbuditi se v tak dan, ki bi moral biti lep, vendar je sreča spet obrnila hrbet in odšla po svoji poti.

Trenutno bi lahko rekla samo tisto grdo besedo, da naj se že vse spelje nekam ....
Sploh ni več volje do tistega življenja, katerega sem oboževala na sto in en način... Samo da me kdo malček drugače pogleda je že ogenj v strehi... Res se mi ne da več...

In potem gledam tisto stvarco in premišljujem... Saj vem, da sem oblubo prelomila že vsaj tisočkrat če ne še večkrat...

Prav res veseljem bi že to storila enkrat za vselej... Šla, zaspala, vas pustila na miru...

Mogoče bi pa prav takrat vsi spoznali, da sploh nisem tako zelo napačno dekle...

Saj nekateri mi to govorijo... Ampak kamlu se tiste besede obrnejo proti meni...

In tudi dogodki današnjega jutra so mi vzeli voljo do vsega... Vem kaj me čaka jutri in vem, da morem končno dokazati tisto kar vem samo jaz...

Ampak zakaj za hudiča en osebek misli, da pa jaz ne morem... Da sem neumna in ne vem kaj še vse... Sicer mi to ni blio izrečeno naravnost ampak tja po ovinkih... Intudi še tako zaspana Rožca bo to nehote dojela...

Pa spet gledam tisto stvarco tam v predalu in razmišljam... Bi ali ne bi??? Pa se odločim, da ne... Da bom rajši ostala zvesta tistim, ki jim je res nekaj do mene...

Določenim stvarem, ki razveseljujejo mene in še koga...

Tisto sanjarjenje... Pa še veliko drugih stvari... Samo da se spomnim na to postanem srečna... Lahko sem in tudi bom ostala samo zavoljo nečesa...

Tistih težko pričakovanih dni, ki prihajajo...

In ne mi govorit, da sem nedorasla svojim letom, ker nekateri še niso čisto dojeli, da sploh ne vejo, kaj imajo...